Dan odprtega znanja

•     Inštitut za intelektualno lastnino
•     Danes je nov dan

• prof. Emina Djukić, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

• Jan Gerlach, Senior Public Policy Manager, Wikimedia Foundation - Javna politika za prostoznanje

V svojem govoru bo Jan predstavil, kako politične odločitve glede interneta vplivajo na prispevanje ljudi k znanju na internetu. Na spektru od avtorskega prava do odgovornosti platform, lahko zakoni in predpisi bodisi spodbujajo bodisi predstavljajo grožnjo dostopu do znanja in odprti kulturi. Jan bo razložil, kaj morajo zakonodajalci narediti, da bi zagotovili vsem ljudem koristi, ki jih prinaša skupna kultura in znanje. Na koncu bo predstavljeno tudi, na kakšen način fundacija Wikimedia spodbuja skupnost v prizadevanjih za doseganje skupnega prostega znanja

• Jernej Polajnar, Wikimedia Slovenije - Wikimedia v Sloveniji: zgodovina in prihodnost

Prostovoljci iz Slovenije ustvarjajo prosto in odprto enciklopedijo Wikipedijo skupaj s pripadajočo spletno vsebino že od leta 2002. Hkrati so sodelovali v različnih mednarodnih dejavnostih in se združevali v bolj formalnih okvirih ter se borili za boljši dostop do znanja, čeprav bolj zadržano do sedaj. Kakšni so izzivi in možnosti za Wikimedijo kot infrastrukturo za gradnjo prosto dostopnega repozitorija znanja v slovenskem jeziku?

• Gašper Hrastelj, namestnik generalne sekretarke, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO - Proces sprejemanja UNESCO Priporočila o prosto dostopnih izobraževalnih virih

Slovenija je po uspešni in odmevni organizaciji 2. svetovnega kongresa o prosto dostopnih izobraževalnih virih (OER), ki je bil septembra lani v Ljubljani, še naprej vodilna država na tem področju v mednarodnem merilu. UNESCO je Sloveniji naložil, da pripravi prvi osnutek besedila UNESCO priporočila o prosto dostopnih izobraževalnih virih, ki ga bo generalna konferenca UNESCO sprejela na naslednjem zasedanju, ki bo novembra 2019.

• Davor Orlič (UNESCO katedra o odprtih tehnologijah za prosto dostopne izobraževalne vire in odprto učenje, Institut Jožef Stefan - Odprto izobraževanje kot optimalni način za prenos globalnega znanja

Najsodobnejši algoritmi za strojno učenje za prevajanje, razvrščanje in razumevanje prosto dostopnih virov (OER), zato da ugotovimo, kako najbolje pomagati ljudem, da se učijo na način, ki je najbolj primeren za njih.

• Domen Savič (Državljan D) - Medijska pismenost: analiza multidisciplinarnega pedagoškega pristopa
  

Medijska pismenost kot državljanska dolžnost se pri implementaciji v učni načrt srečuje s prenekaterimi
problemi. V predstavitvi bomo predstavili delujočo multidisciplinarno rešitev poučevanja medijske
pismenosti, ki se problema ne loteva samo s pozicije kapitalističnega tehnodeterminizma, temveč medije
razume kot četrto vejo oblasti, medijsko pismenost pa kot državljansko dolžnost.

• Katarina Krapež, Univerza na Primorskem - Odprta in kakovostna znanost v Sloveniji
  

• Dr. Maja Bogataj Jančič, Inštitut za intelektualno lastnino - CC licence in prihodnost avtorskega prava

Organizacija Creative Commons in CC licence leta 2019 praznujejo polnoletnost. Ali so se neravnotežja v
avtorskem pravu, ki so botrovala nastanku režima, ki spodbuja svobodnejšo izmenjavo avtorskih del,
spremenila? Ali zakonodajalci v današnjem času upoštevajo opozorila in ustvarjajo pravni režim z dobrimi pogoji za ustvarjanje avtorskih del in razširjanje znanja?

• Luka Frelih, Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost - Predstavitev Culture.si

Culture.si je portal Ministrstva za kulturo RS za mednarodno sodelovanje na področju kulture. V angleškem jeziku ponuja informativne članke, imenik organizacij, zbirko slik, koledar gostovanj v tujini, koledar festivalov v Sloveniji ter prek 500 seznamov, vse pod prostimi licencami CC. Podatki v zbirki so na voljo tudi v različnih odprtih formatih in API-jih.

• Luka Prinčič, Kamizdat, Emanat - Svobodna glasba kot splošna implicitnost

Kratka predstavitev nekaterih argumentov teze, da je ustvarjanje glasbe, ki se ne širi svobodno, brez
vrednosti za ustvarjalce in družbo.

• Vuk Čosić, neodvisni digitalni umetnik - Družbeni položaj družbe

Človeštvo ima težave z mapiranjem novih globalnih družbeno-političnih razmerij. V takih okoliščinah,
oportunizem in konformizem vedno najdeta udobno ravnovesje, medtem, ko je posel umetnosti, da moti. Sprimeri podprt apel proti financializaciji in jurifikaciji družbene vloge umetnosti. Udeležba obvezna.

• Rok Capuder, Zavod 404 - Predstavitev Zavoda 404

Zavod 404 je mladinski tehnološko-raziskovalni center v Sloveniji, ki mladim nudi pomoč pri razvoju
tehničnih veščin ter jih spodbuja k raziskovanju, znanosti in iskanju inovativnih rešitev. Mladim nudi okolje in prostor svobodnega ustvarjanja in razvoja potencialov.

• Lio Novelli, Jurij Podgoršek, Radio Študent, Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost: Predstavitev izdelave DIY mehanske tipkovnice Dactyl

Iz slabo delujoče tipkovnice, ki nas je spodbudila, da zaženem delavnico samogradnje diy mehanske
tipkovnice dactyl, se je rodilo spoznanje, da t1pk0vn1c4 ni zgolj tipkovnica. Vpeta je v produkcijski način,
zato na primer na tržišču prevladujejo poceni membranske tipkovnice, v sebi pa nosi tudi dolgo tradicijo pisalnih strojev. Preko delavnice samogradnje diy tipkovnice daktil sva tudi pobližje spoznala Open Source Hardware ekosistem, ki je bil spočet z odprtjem licence za mikrokontrolerje arduino.

• Luka Frelih, Žiga Kranjec, Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost - Prosta programska oprema in odprti podatki: informacijska-družba.org

Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (NVOVID) med drugom stremi k uporabi in promoviranju proste programske opreme in lastnim oblačnim rešitvam. Pogledali si bomo nekatere storitve, ki jih razvijamo in ki predstavljajo alternativo komercialnim ponudnikom, npr. Google documents.

• Žiga Vrtačič, Danes je nov dan - Odprto programje, odprto srce

Inštitut Danes je nov dan je v svoji 6-letni zgodovini objavil 77 odprtokodnih projektov. Najbolj odmevni med njimi so Parlameter, Agrument, Commentality in Consul. Veliko stvari je šlo prav, še več stvari je šlo narobe - zaupali bomo, kaj smo se ob tem naučili.

• Marko Rakar (mrak.org): Prihodnost odprtega upravljanja

Govorili bomo o big data svetu, polnem povezanih IOT naprav, kjer je hramba podatkov večna in zastonj,
strojna inteligenca in strojno učenje pa postajata vse močnejši analitični in politični orodji. Kako bomo
upravljali ta hrabri novi podatkovni svet, ki je tako kompleksen, da ga lahko razumejo le računalniki?
Moramo redefinirati zasebnost? Ali z novo tehnologijo potrebujemo tudi nove etične okvirje?